Arto Paasilinna, finski specialist za humor
Spoznajte pisatelja, čigar knjige so na Finskem obvezno darilo za očetov dan.
Založniki so zanj pravili, da je del finske jeseni: tako kot je vsako jesen odpadlo listje, tako je vsako jesen do njegove smrti oktobra 2018 izšel tudi nov Paasilinnov roman.
Do zdaj je bilo njegovih 35 knjig prevedenih v več kot 40 jezikov. V slovenščino so bili prevedeni romani Tuleči mlinar, Očarljivi skupinski samomor, Zajčje leto, Dedu za petami, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka, Na lovu za spomini, Deset prisrčnih trmoglavk, Ladjar z lepimi stopali, Najboljša vas na svetu, Gromska strela in najnovejša, Nerodni angel varuh. Skupaj se je pri nas od leta 2000 prodalo več kot 70.000 izvodov njegovih knjig.
Napete in humorne zgodbe, ki razkrivajo drugo plat
»Pišem o ljudeh in za ljudi,« je avtor izjavil pred leti v pogovoru za Svet knjige in dodal: »Pod površjem, ki daje videz napete in humorne zgodbe, se skrivajo krute teme: smrt, samouničenje, mučenje, celo konec sveta, skratka vsi človeški svetovi.«
Paasilinnove knjige so hitro našle pot do bralcev in oblikovale množice resničnih »fenov« njegovega pisanja. Romani se »fajn« berejo, polni so domislic in humornih vložkov. Vendar avtor kot natančen opazovalec skozi pripoved z užitkom ošvrkne človeško pritlehnost, očarljivo in hkrati obešenjaško razkroji temačni naboj tabu tem, kot je recimo samomor, in je kritičen do družbenih kalupov.
Na Finskem so ga kritiki sprva zavračali, saj je bil po njihovem mnenju preveč bran in priljubljen, da bi bil lahko kvaliteten. Evropskih kritikov pa navidezno lahkotno branje in velike naklade niso tako motili. Po številnih nagradah, med drugim je prejel tudi prestižni Giuseppe Acerbi Premio Litterario in Prix Littéraire Air Inter v Bordeauju, so potem tudi doma priznali, da je izvrsten pisatelj.
Šarmantna mešanica žanrov in humorja
V čem torej tiči šarm Paasilinnove pripovedi? V svojevrstni mešanici kriminalnega žanra, pripetljajev iz življenja malega človeka in finskih tantadrujev, ter fantastičnih elementov, zabeljeni s svojevrstnim črnim humorjem. Čvrsta kompozicija besed in stavkov ne zahaja na opisovalske stranpoti, saj avtor smelo vleče niti pripovedi in izrisuje značaje.
Rdeča nit romanov je izstop junaka iz sveta, ki ubija njegovo posebnost in čustvenost. A ker zna avtor vse obrniti na svetlejšo plat, delujejo romani na bralca spodbudno, celo terapevtsko. Popestrijo jih pestri drobci, ki odsevajo finske značilnosti, kot je npr. pogosta uporaba savne, krajevne in druge pikantnosti, precej nastopajo tudi živali.
Zajčje leto in skrivnost sreče
Paasilinna je bil dolga leta novinar. A ker se mu je zdelo njegovo delo vse bolj plitvo in brez pomena, kot je dejal sam, je pri triintridesetih letih novinarski poklic obesil na klin, da bi lahko napisal knjigo.
Nastal je roman Zajčje leto, očarljiva zgodba o novinarju in fotografu, ki sta se lepega poletnega večera vozila malodušna in »trmasto zatopljena v svoje drobnjakarske misli, pri čemer sploh nista opazila, kako bedno je takšno potovanje«.
Vtem je nedaleč na nizki vzpetini poskakoval zajčji mladič in prevzet nad poletjem postal sredi ceste. Fotografovi otopeli možgani se niso odzvali dovolj hitro. Top udarec – in zajček je z zlomljeno nogo obležal v travi.
Naključni dogodek se je izkazal za usodno srečanje, ki je časopisnega urednika preusmerilo na novo pot. Sprožil je reševalno akcijo in rešil zajčka pa tudi sebe samega. Naveličan zakonskega življenja in delovne rutine je ponovno odkril živo iskro upora. Z zajčkom v stranskem žepu suknjiča je izbral svobodo in obudil svoje bistvo – človečnost. Kot Paasilinna je pustil delo pri časopisu. Z zajčkom je potoval po deželi, se preživljal s priložnostnimi deli, spoznal novo čedno žensko, užival v stiku z naravo.
Od »fanta gozdov« do pisatelja svetovnih uspešnic
Tovrstno »klateštvo« je poznal tudi Paasilinna sam. Od trinajstega leta, preden je postal novinar, je opravljal fizična dela. »Bil sem fant gozdov, sekal sem les, ga splavljal po rekah, delal na zemlji, ribaril, lovil,« je povedal v intervjuju. Bil je skratka vse, kar obstaja tudi v njegovih romanih. V življenju je stremel k takšni stopnji standarda in samostojnosti, da se ga bodo, kot je izjavil v omenjenem pogovoru, »zlobneži na daleč ogibali«.
Roman Zajčje leto je postal čez noč velika mednarodna uspešnica, preveden je bil v vrsto tujih jezikov, bil nagrajen na Finskem in v tujini, po njem so posneli tudi film. V slovenščini je bil natisnjen petkrat in velja za avtorjevo najbolj priljubljeno delo pri nas.
Po finski komediji zmešnjav Ladjar z lepimi stopali in romanu o potrošniški družbi ter posledicah nebrzdanega kapitalizma Najboljša vas na svetu smo letos dobili tudi pisateljev petnajsti slovenski prevod Nerodni angel varuh.
Dobrodošel, angel varuh
Angelu novincu Sulu Auvinenu so v raju pravkar naložili prvo nalogo: bedeti mora nad Aarom Korhonenom. Pred kratkim upokojeni brezskrbni štiridesetletnik se zdi Sulu mala malica. Nebeško varovanje pa se izkaže za težko službo, in naenkrat gre Aaru vse narobe, nanj se kopiči nesreča za nesrečo. Že kaže, da bo šlo dobesedno vse k hudiču. Bo nerodni angel varuh lahko kos zlodeju?
